(B.Cukjati, v celoti objavljeno v reviji Manager, sept. 07)
Najbolj splošno pomeni coaching kreativen in pogosto provokativen proces, obliko razvoja, ki je usmerjen k doseganju boljših rezultatov in večje učinkovitosti posameznika. Gre za proces, ki ga vodi coach z uporabo različnih metod in tehnik, trenirani pa s svojim vložkom gradi vsebino procesa.
Podjetje Infekta je v sodelovanju z revijo Manager opravilo raziskavo, v kateri je sodelovalo 74 slovenskih managerjev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako slovenski managerji uporabljajo in razumevajo coaching.
Medtem ko se v Sloveniji coaching šele razvija, v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji velja za najhitrejšo metodo osebnostnega in poslovnega razvoja. Kot metodo razvoja zaposlenih ga uporablja že 88 odstotkov podjetij v Veliki Britaniji (vir: CIPD).
Obstaja veliko različnih definicij in kot posledica tudi neskladij med pričakovanji naročnika in izpeljavo coachinga. Rezultati raziskave kažejo, da je treba tudi v slovenskem okolju vzpostaviti enotnejše razumevanje coachinga, kakšni so njegovi rezultati in katera merila lahko podjetja uporabijo za izbiro coacha.
Coaching ni poslovno svetovanje
Raziskava je pokazala, da je najpogostejše razumevanje coachinga naslednje: »Coaching je praktična in ciljno usmerjena oblika individualnega učenja, ki jo uporablja vodilni kader za izboljšanje delovne učinkovitosti, vodenja, načrtovanja kariere, sprejemanja odločitev glede uvajanja sprememb v podjetju.« Takšno razumevanje zajema zgolj eno obliko coachinga, poslovni coaching, zanemarja pa osebnostnega. Izražena pričakovanja glede vsebine coachinga nakazujejo, da se pogosto zamenjuje z mentorstvom in svetovanjem.
Avtorica uspešnic Life coaching handbook in Business coaching handbook ter odgovorna oseba za etiko pri Evropskem coaching inštitutu, Curly Martin, na vprašanje, zakaj coaching ni del svetovanja ali enako svetovanju, odgovarja: »Coachi uporabljamo metodologijo, ki ni vezana na industrijo ali trženje. Ta se uporablja v različnih panogah in (razen na izrecno zahtevo stranke) ne vključuje nikakršne oblike poseganja v vsebino dela.«