Je interaktiven proces, ki je usmerjen k doseganju poglobljenega vpogleda, kreativnemu reševanju izzivov, s katerimi se posameznik sooča, določanju in doseganju ciljev. Izhaja iz osnove, da sta vsak posameznik in organizacija drugačna in da lahko posameznik na dolgi rok najbolje dosega rezultate, če samostojno, vendar vodeno pride do primerne rešitve, ki bo v največji meri prilagojena njegovi osebnosti, potencialu in okolju, v katerem deluje. Gre za celovit pristop, ki potrebuje visoko stopnjo motivacije trenirane osebe in usposobljenost coacha. Ker je coaching interdisciplinaren, vključuje elemente psihologije, komunikacije, filozofije in v poslovnem coachingu administracijo, menedžement in vodenje.
Je odnos, v katerem mentor vsebinsko pomaga in svetuje. Mentorstvo nosi funkcijo, da po zaključku odnosa mentorirana oseba samostojno opravlja delo, v katerega ga je uvajal mentor. Mentor mora sam vsebinsko poznati področje in tip organizacije, v katerem mentorirana oseba deluje.
V osebnem svetovanju, svetovalec odgovarja na vprašanja ali izziv, s katerim se sooča oseba, ki se ji svetuje. Osebni svetovalec ne deluje z namenom, da bi oseba samostojno osvojila znanje ali veščino. Nasvet je hitrejši, vendar svetovalec ne nauči osebe, kako je prišel do tega zaključka, kateri model je uporabil.
Coaching se razlikuje od terapije, saj uporablja metodologijo, ki je usmerjena v sedanjost in prihodnost, ter načelno ne išče vzrokov in razlogov, marveč rešitve in možnosti.